
Na koncertu bo
predstavil nekaj pesmi s svojega zadnjega albuma Kad pogledaš me preko
ramena, zapel pa bo tudi največje uspešnice iz vseh obdobij svoje
dolgoletne kariere. Z njim smo se pogovarjali na prizorišču nastopa, ki
ga je s svojo velikostjo in siceršnjim videzom vidno prevzel. Zaupal nam
je številne podrobnosti iz svojega zasebnega in poklicnega življenja,
demonstriral pa nam je tudi svoje košarkarske sposobnosti.
Letos
junija ste z velikim koncertom obeležili 40 let glasbene kariere. Kaj
še posebno obžalujete? Bi kaj spremenili, če bi lahko čas zavrteli
nazaj?
Morda to, da nisem izdal kakšnega singla v
tujini. A za to je še vedno čas. Še posebno zdaj v obdobju interneta in
elektronske pošte, preko katerih je način komunikacije veliko lažji. Če
bi lahko kaj spremenil v življenju, bi se morda prej oženil, saj so
otroci še majhni … Morda bi tudi bolje delal z denarjem. Ta bosanski
način razmišljanja in preveč galantnega vedenja je bilo morda v nekem
obdobju preveč. Morda bi bolj racionalno pristopil k osebnim financam.
Kaj je bila najbolj nenavadna stvar, ki vam je priletela na oder?
Marsikaj
je padlo nanj. Nedrčki, spodnjice … to je neka novost, ki sem jo prvič
doživel v Zagrebu pred štirimi leti. So pa tudi bolj srčkane stvari, kot
so predmeti v obliki srca, plišasti medvedki itd. Rože so bile najbolj
pogoste in to je zame tudi najlepši poklon. Bilo pa je tudi kar nekaj
provokativnih stvari …
Kaj naredite s plišastimi medvedki? Jih darujete naprej?
Po navadi za krajši čas darilo zadržim, potem pa ga dam mojim prijateljem, otrokom oz. ga odnesemo v vrtec.
Ste imeli kakšno še posebno vztrajno oboževalko? Kako ste se je rešili?
V
vsej moji karieri jih je bilo kar nekaj. Spominjam se Makarske – to
zgodbo stalno govorim –, ko je zelo mlado dekle pred mojim nastopom na
terasi hotela Dalmacija z enega balkona preskočila na mojega. Jaz sem
bil v sobi, ravno sem prišel s plaže, da si malce odpočijem pred
nastopom, in kar na lepem vidim, kako se odpirajo vrata in kako v sobo
vstopa dekle. Malo je manjkalo, da mi ni odpovedalo srce. Tam sem bil
namreč kar pogosto in sem vedel, kolikšna je razdalja med balkonoma.
Kako ji je uspelo to preskočiti in se vreči nanj, ne vem. Potem so po
sarajevskih časopisih pisali: dekleta plezajo po zidovih, da pridejo do
sobe Zdravka Čolića.
Rekli ste že, da vam je morda malce žal, da ste se tako pozno poročili in imeli otroke …
Na koncu se je vse dobro izteklo. S soprogo imava dve super hčerkici. Starejši je ime Una, mlajši pa Lara.
Kakšen oče ste?
Popustljiv.
V zvezi s hčerkama sem zelo popustljiv. Ljubke so. Veliko časa preživim
z njima. So obdobja, ko sem odsoten, smo pa skupaj med počitnicami, pa
tudi doma, ko se vrneta iz šole oz. vrtca. Mlajša hodi v vrtec, starejša
pa v četrti razred. Radi se imamo. Nisem strog, priznam. Strogost
trenira mama. Jaz sem na tem področju šibak. Včasih bi verjetno moral
biti strožji, a niti ne vem, kako.
Pripravljate novi album. Nam lahko poveste kaj več o njem?
Delam
… Marca bo dve leti od zadnjega albuma Kad pogledaš me preko ramena.
Počasi delamo. V zadnjem času sem tudi jaz nekaj skladal, ideje in
tekste pa dajemo drugim. Sodelavci bodo tako stari kot novi.
Produkcijski del bi lahko bil bolj napreden oz. moderen.
Kdaj bo prišel na prodajne police?
Ne vem. Rad bi videl, da bi izšel do konca prihodnjega leta.
Slišala sem, da imate tremo pred nastopom. Je to res?
Trema
je prisotna. To je velik izziv za mojo kariero v Sloveniji. Upam, da
bodo ljudje prišli, ne verjamem pa, da bo dvorana polna. Pripravili bomo
en lep večer, druženje. Koncert bo v soboto zvečer, decembra, ko se že
pripravljamo na božično-novoletne praznike. Mislim, da bo prisotna ena
pozitivna energija in da bo dobro vzdušje. Upam, da nam bo zdravje
služilo. Mislim, da lahko imamo lep večer, še posebno glede na dvorano,
ki je zares čudovita.
No comments:
Post a Comment